V zadnjem času je industrija kamna dosegla pomemben preboj v zeleni proizvodnji. Na podlagi na novo revidiranega nacionalnega standarda "Splošna pravila za ocenjevanje zelenih tovarn" (GB/T 36132-2025) je bil industrijski standard "Zahteve za ocenjevanje zelenih tovarn v industriji naravnega kamna" revidiran in preimenovan v "Zahteve za ocenjevanje zelenih tovarn v industriji naravnega kamna" in 27. februarja 2026 opravil spletni strokovni pregled.
Ta standard (številka projekta: 2020-0445T-JC) je leta 2020 odobrilo Ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo, vodilo pa ga je China Stone Association. Sodelujoče enote so vključevale Kitajski nacionalni raziskovalni inštitut za umetne kristale materialov, certifikacijski center Peking Guojianlianxin in več kot deset vodilnih podjetij v industriji, kot so Global Stone, Gaoshi Industrial in Wanli Stone. Od septembra 2020 je skupina za pripravo izvedla obsežne raziskave in zbiranje podatkov v večjih domačih bazah za proizvodnjo kamna, kot so Yunfu, Hezhou, Xiamen, Shuitou in Wulian. Po več krogih razprav, pisnih pregledov in pridobivanja javnega mnenja je bil tehnični pregled zaključen leta 2023. Ker je nacionalni standard »Splošna pravila za vrednotenje zelenih tovarn«, na katerem temelji, v reviziji, je ta industrijski standard čakal na objavo, da se zagotovi skladnost med standardi višje in nižje ravni.

Ta revizija je strogo usklajena z novo različico »Splošnih pravil za vrednotenje zelenih tovarn« (GB/T 36132-2025) in ob upoštevanju izrazitih značilnosti industrije naravnega kamna-veliko količino prahu, veliko porabo vode in veliko trdnih odpadkov-vzpostavlja profesionalni sistem ocenjevanja. Standard se vrti okoli petih razsežnosti: nizko-energija ogljika, viri z visokim izkoristkom, čista proizvodnja, zeleni izdelki in intenzivna raba zemlje, z 12 merljivimi specifičnimi kazalniki.
Kar zadeva nizko{0}}ogljično energijo, standard določa, da napredna vrednost in referenčna vrednost za celovito porabo energije na enoto izdelka ne sme presegati 1,5 kgce/m² oziroma 2,0 kgce/m²; na podlagi ameriškega standarda ANSI/NSI 373-2022 prvič uvaja indikator stopnje izkoriščenosti obnovljive energije, pri čemer določa napredno vrednost in referenčno vrednost na 25 % oziroma 10 %; in spodbuja podjetja, da zgradijo platforme za upravljanje energije in ogljika za spodbujanje digitalnega nadzora emisij ogljika.
Dimenzija učinkovitosti virov zajema dva kazalnika: porabo vode na enoto proizvoda in stopnjo recikliranja trdnih odpadkov. Indikator porabe vode je usklajen z "Industrijsko vodno kvoto, del 66: kamniti materiali" (GB/T 18916.66-2024), z naprednimi in referenčnimi vrednostmi najmanj 0,08 m³/m² oziroma 0,240 m³/m². Stopnja recikliranja trdnih odpadkov zahteva, da podjetja v celoti reciklirajo odpadne materiale, kot so ostanki in blato iz filtrirne stiskalnice, z napredno vrednostjo 100 % in referenčno vrednostjo najmanj 80 %.
Kar zadeva čisto proizvodnjo, so nastavljeni trije kazalniki: zelena in nizko{0}}ogljična pretvorba in nadgradnja, koncentracija trdnih delcev in stopnja izkoriščenosti vodnih virov. Število projektov preoblikovanja in nadgradnje se točkuje glede na izvedbo v zadnjih treh letih, pri čemer trije projekti predstavljajo napredno vrednost. Koncentracija trdnih delcev je ovrednotena na podlagi podatkov o spremljanju iz točk za spremljanje ubežnih emisij na mejah obrata in znotraj delavnice, z referenčnimi in naprednimi vrednostmi, ki se nanašajo na ustrezne kazalnike stopnje v "Ocenjevanju zelenih izdelkov: kamniti materiali" (GB/T 44178-2024). Odpadno vodo iz proizvodnje je treba načeloma v celoti ponovno uporabiti. Ob upoštevanju praktičnih dejavnikov, kot so ločevanje deževnice in odplak ter nastavitev odtokov za odplake, je določena referenčna vrednost 80-odstotne stopnje ponovne uporabe.
Ozelenitev izdelkov vključuje tri kazalnike: delež proizvodnje zelenih izdelkov, tipične primere zelene zasnove in delež ogljičnega odtisa-izračunane proizvodnje izdelka. Prva dva in zadnji se točkujeta tako, da se delež certificirane ali izračunane proizvodnje proizvoda in skupne proizvodnje pomnoži s tehtanim povprečjem brez določene mejne vrednosti. Primeri zelenega oblikovanja zahtevajo, da podjetja učinkovito zmanjšajo porabo energije in virov ter vpliv na okolje pri izbiri surovin, predelavi, pakiranju, transportu ter uporabi in vzdrževanju ter da prikažejo stroškovne prednosti kamna skozi celoten življenjski cikel. Trije primeri predstavljajo polno oceno.
Intenzifikacija rabe zemljišč se odraža v stopnji proizvodnje zemljišč, ki je razdeljena na tri postavke: vrednost proizvodnje na enoto površine, razmerje parcele in koeficient zazidanosti. Formula za izračun povzema določbe nove različice »Splošnih pravil za vrednotenje zelenih tovarn« in nadaljuje ustrezne zahteve prejšnje različice. Glede na to, da industrija naravnega kamna prej ni imela standarda za proizvodno vrednost na enoto površine, ta kazalnik odraža raven intenzivne rabe zemljišč in operativno učinkovitost podjetja ter razlikuje zahteve glede na kategorijo izdelkov. Najmanjše razmerje med parcelo in gostoto pozidave ne sme biti manjše od 0,7 oziroma 30% glede na referenčne vrednosti, določene v "Kontrolnih kazalnikih za gradbena zemljišča industrijskih projektov". Razmerje med parcelami, ki presega dvakratno referenčno vrednost, ali koeficient zazidanosti, ki presega 1,5-kratno referenčno vrednost, se šteje za napredne zahteve glede vrednosti.
